Osebna asistenca

KAJ JE?

Pomoč uporabniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki je zaradi vrste in stopnje invalidnosti ne zmore izvajati sam, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma. S pomočjo osebne asistence lahko živi bolj neodvisno, aktivno in je vključen v širše socialno okolje.

KOMU PRIPADA?

Do osebne asistence je ne glede na njegov oz. njen dohodek in premoženje upravičen vlagatelj, ki:

• zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev;
• je državljan RS s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji ali tujec, ki ima stalno prebivališče v RS;
• je star od 18 do 65 let;
• živi ali bi želel živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe
• potrebuje pomoč najmanj 30 ur tedensko

Če je vlagatelj imel pravico do osebne asistence pred dopolnjenim 65. letom starosti, je lahko upravičen do osebne asistence tudi potem, ko dopolni to starost.

Glede na potrebe je oseba lahko upravičena do enega ali več osebnih asistentov.

Če želite pridobiti pravico do osebne asistence, jo lahko najdete tukaj: Vloga za uveljavljanje pravice do osebne asistence

Vlogo izpolnite in jo čim prej pošljite na krajevno pristojen Center za socialno delo.

• Posameznik lahko vlogo odda na svoji enoti Centra za socialno delo (glede na stalno prebivališče), ki bo vlogo poslala koordinatorju. Po prejeti vlogi koordinator invalidskega varstva pregleda vlogo. V kolikor ta ni popolna, pošlje vlagatelju poziv za dopolnitev vloge. Center za socialno delo posreduje podatke o invalidu Inštitutu RS za socialno varstvo, ki določi komisijo.
• Komisija, po predhodni najavi, obišče uporabnika na domu in opravi z njim razgovor.
• Na podlagi mnenja komisije, center za socialno delo izda odločbo o pravici do osebne asistence.
• Odločbo skupaj z mnenjem predložite izbranemu izvajalcu, ki nudi storitve osebne asistence. ZRIPS – Zavod za razvijanje in izvajanje podpornih storitev za samostojno življenje je vključen v listo izvajalcev, ki je objavljena na spletni strani MDDSZ (Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve).
• Uporabnik skupaj z izvajalcem izdela izvedbeni načrt. Načrt je pisni dogovor o storitvah osebne asistence, ki jih oseba potrebuje glede na odločbo centra za socialno delo o pravici do osebne asistence. V njem so zapisane vrste nalog, ki jih opravlja osebni asistent, koliko osebnih asistentov bo nalogo opravljalo, kdaj se bo izvajala osebna asistenca pri osebi ter pravice in obveznosti osebe, osebnih asistentov in izvajalca.
• Podpisan izvedbeni načrt izvajalec osebne asistence pošlje krajevno pristojnemu centru za socialno delo. Vsaj enkrat letno ali po potrebi, koordinator preverja izvajanje osebne asistence pri osebi doma in pri izbranem izvajalcu.

STARŠEVSKO VARSTVO in DRUŽINSKI PREJEMKI

Zelo pomembna pravica je pravica enega od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, do dela s krajšim delovnim časom od polnega, oziroma v primeru dveh otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka. Še dodatno je ta pravica podaljšana v primeru nege in varstva zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju, ko je pravica priznana do 18. leta otrokove starosti.

Z vidika otrok s posebnimi potrebami je treba izrecno opozoriti, da ne pravice do dela s krajšim delovnim časom ne pravice do plačila prispevkov za socialno varnost ne more koristiti eden od staršev za otroka, ki je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu ali zdravstveni ustanovi, v kateri ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je obdobje nastanitve krajše kot 30 dni v letu.

Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, če ima otrok stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živi v Republiki Sloveniji. Do dodatka je upravičen dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti, po 18. letu pa, če ima status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do njegovega 26. leta starosti. Pravica do dodatka za nego se prizna na podlagi mnenja zdravniške komisije.

PODALJŠANE RODITELJSKE PRAVICE IN SKRBNIŠTVO

Do podaljšanja roditeljske pravice tudi po otrokovem 18. letu starosti pride, če otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben, da bi sam skrbel zase. Predlog za podaljšanje roditeljske pravice lahko vložijo pri pristojnem sodišču starši ali center za socialno delo. Podaljšanje roditeljske pravice ne velja za vselej; če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila podaljšana, lahko sodišče v nepravdnem postopku izda na predlog centra za socialno delo odločbo o prenehanju roditeljske pravice.

V praksi se zgodi, da se potreba po posebnem varstvu pojavi že po posameznikovi polnoletnosti. V postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče odloča o odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Polnoletne osebe, ki jim sodišče delno ali v celoti odvzame poslovno sposobnost, postavi center pod skrbništvo in jim določi skrbnika.

NADOMESTILO ZA INVALIDNOST

Invalidna oseba, ki je pridobila status invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov, ima pravico do nadomestila za invalidnost. Nadomestilo za invalidnost pridobi ne glede na socialno stanje oziroma cenzus na družinskega člana.

DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO

Invalidna oseba, ki zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, lahko poleg pravice nadomestila za invalidnost, uveljavlja tudi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo. O dodatku za pomoč in postrežbo odloča Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), zato se vlogo vloži na ZPIZ. Višina dodatka za pomoč in postrežbo je odvisna od obsega pomoči, ki jo invalidna oseba potrebuje.

VODENJE, VARSTVO IN ZAPOSLITEV POD POSEBNIMI POGOJI (VDC)

Vključitev v VDC daje možnost aktivnega vključevanja v družbeno in delovno okolje ter opravljanje koristnega, njihovim zmožnostim primernega dela.

Upravičenci so odrasle invalidne osebe z lažjo, zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju.

Za vključitev v VDC vloži uporabnik ali njegov zakoniti zastopnik prošnjo za vključitev ali premestitev v storitev vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji na VDC. Na podlagi sklenjenega dogovora z VDC o vključitvi, center za socialno delo odloča o pravici do vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji z odločbo o vključitvi v zavod.

Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji je storitev, ki je v celoti financirana iz proračuna Republike Slovenije.

Več informacij dobite na pristojnem CSD ali na strani MDDSZ.

IZENAČEVANJE MOŽNOSTI INVALIDOV

Sofinanciranje tehničnih pripomočkov in prilagoditve vozila

Država zagotavlja sofinanciranje tehničnih pripomočkov in prilagoditve vozila. Sofinanciranje tehničnih pripomočkov zagotavlja invalidom s senzornimi okvarami (gluhi, naglušni, slabovidni in gluhoslepi), prilagoditev vozila pa sofinancira gibalno oviranim invalidom, ki lahko vozilo upravljajo sami in invalidom, ki sami ne upravljajo vozila, a je prilagoditev nujno potrebna za vstop invalida v vozilo in varno vožnjo.

Evropska kartica ugodnosti za invalide

Z Evropsko kartico ugodnosti lahko invalidi v državah Evropske unije uveljavljajo posebne komercialne popuste, ki jih nudijo posamezne države. S tem želijo invalidom omogočiti enotnejšo obravnavo in posebne ugodnosti pri potovanju v druge države EU ter jim omogočiti večjo dostopnost prometa, turizma, kulture, športa in prostega časa.

Vlogo za izdajo EU kartice ugodnosti za invalide lahko upravičenci vložijo na upravni enoti.

EU kartica ugodnosti za invalide je namenjena komercialnim popustom, ki jih različni ponudniki ponujajo invalidom v Republiki Sloveniji kot tudi v ostalih državah članicah EU, ki so v projektu sodelovale. Ponudnike ugodnosti si lahko ogledate  v bazi ugodnosti, ki jo je pripravil Nacionalni svet invalidskih organizacij (NSIOS).

Pravica do psa pomočnika

Psi pomočniki so strokovno izšolani psi, ki za gibalno ovirano osebo pobirajo in prinašajo razne predmete (npr. telefon, daljinec za TV, časopis itd.), pomagajo pri odpiranju in zapiranju vrat ter predalov. Pes lahko nudi pomoč pri slačenju delov oblačil, pri vklopu in izklopu električnih stikal, ki so na primerni višini in jih pes doseže ter sodeluje z invalidom pri gibanju z invalidskim vozičkom. 

Vlogo za pridobitev psa pomočnika invalidi vložijo na upravni enoti. Če je vloga odobrena, upravičenec prejme vrednotnico, s katero plača šolanje psa. Izvajalca šolanja izberete s seznama izvajalcev, ki jih je na podlagi javnega razpisa izbralo ministrstvo.

Po uspešno opravljenem šolanju in zaključnem izpitu, ki ga morata opraviti tako upravičenec kot pes pomočnik, upravna enota izda odločbo s katero upravičenec dobi psa pomočnika v trajno last. Invalid mora psa od dne, ko postane njegov lastnik, zavarovati za poškodbo oziroma škodo, ki bi jo pes storil ljudem ali stvarem ter ga nezgodno zavarovati za primer bolezni in poškodb.

Osebni asistent lahko osebi pomaga pri:

1. storitvah, namenjenih osebni pomoči osebe:

• pomoč pri oblačenju in slačenju,
• pomoč pri uporabi stranišča oziroma pri odvajanju,
• pomoč pri kopanju in umivanju ter vzdrževanju osebne higiene,
• pomoč pri hranjenju in pitju,
• pomoč pri gibanju, posedanju, premeščanju, vstajanju ali nameščanju v ustrezen položaj,
• pomoč pri namestitvi, upravljanju in uporabi ortopedskih in tehničnih pripomočkov, vodenje in pomoč pri orientaciji slepe in gluhoslepe osebe,
• obvezna prisotnost pri osebi v primerih najtežje invalidnosti, ki zajema čas, v katerem osebni asistent ni neposredno angažiran, je pa njegova prisotnost nujna,
• pomoč pri jemanju zdravil in opravljanju drugih aktivnosti v zvezi z zdravjem, za katere bi se lahko usposobila oseba sama in jih tudi opravljala, če ne bi potrebovala osebne asistence, saj se za opravljanje storitve ne zahteva posebnih znanj,

 2. storitvah, namenjenih pomoči v gospodinjstvu in drugih dnevnih opravilih:

• pomoč pri pripravljanju hrane in kuhanju,
• pomoč pri čiščenju in vzdrževanju bivalnih prostorov (sesanje, pranje perila, likanje, brisanje prahu, čiščenje oken in tal, opravljanje drobnih hišnih opravil itd.),
• pomoč pri oskrbi in negi otroka osebe/starša ob njegovi prisotnosti in navodilih,
• pomoč pri urejanju osebne dokumentacije,
• pomoč pri oskrbi hišnih ljubljenčkov,
• pomoč pri vsakodnevnih nakupih in nakupih predmetov trajne rabe,

3. spremstvo:

• vodenje in pomoč pri orientaciji v prostoru,
• vožnja avtomobila (osebno spremstvo in osebni prevoz),
• pri vključevanju v športne, rekreacijsko športne in kulturne dejavnosti,
• pri ohranjanju zdravja v zdraviliščih in na drugih krajih,
• druga pomoč, ki se nanaša na spremstvo v situacijah, kjer oseba pri spremstvu potrebuje pomoč,

4. pomoč na delovnem mestu in v izobraževalnem procesu:

• namestitev opreme in pripomočkov ter delovnih in študijskih sredstev,
• pri urejanju in vodenju dokumentacije, branju in pisanju, spremljanje na šolske in izven šolske aktivnosti ter spremljanje na izobraževanja in druge aktivnosti v okviru izobraževalnega ali delovnega procesa,
• pomoč pri uporabi informacijsko komunikacijske tehnologije, pomoč pri komunikaciji:
• pri branju besedil v prilagojenih načinih sporazumevanja (knjig, strokovne literature, časopisov, literature po izboru osebe),
• pri komunikaciji preko različnih informacijsko komunikacijskih tehnologij na zahtevo osebe,
• prenos vseh informacij iz in v okolje na zahtevo osebe,
• tolmačenje in prenos informacij osebi na podlagi slikovnega materiala.

Osebni asistent je lahko družinski član ali zunanji asistent, katerega izbere uporabnik sam ali ga poišče uporabnik s pomočjo izvajalca osebne asistence. Osebni asistent z vključitvijo v izvajanje osebne asistence pridobi vse pravice iz delovnega razmerja.

Redno zaposlena sta lahko največ dva družinska člana uporabnika.